Ritem in ponovitev

Razstava predstavlja umetnike in umetnici, ki jih povezujejo strast, intenzivnost in predanost umetniškemu ustvarjanju. 

Razstava: 11. 7.–13. 9. 2026 

O RAZSTAVI 
Umetniki in umetnici: Bojan Đorđević - Omča, Nejc Franetič - Deso, Ivan Ritzinger, Andrej Štular, Marija Todorović, Margareta Vidmar & Esox Lucius Ido

Razstava je raziskovala fenomen intenzivnega ustvarjanja, ki izhaja iz posameznikove notranje nuje po vizualizaciji eksistencialnih in duševnih stanj. Umetnicama in umetnikom je razstava ponudila prostor za začasni dialog, v katerega so vstopili z raznolikimi deli in celotnimi avtorskimi opusi. Individualnost njihovih umetniških izrazov se je razkrivala v risbah, kolažih, ilustracijah, grafikah, skulpturah in prostorskih postavitvah. Vsakega umetnika in umetnico smo predstavili z izborom del, pri čemer smo se osredotočili na vizualnost, ki ustvarja ritem in ponavljanje motiva, vsebine, oblike ali likovne tehnike.

Bojan Đorđević - Omča svoje mandale in kolaže preoblikuje v organiziran, analitičen sistem serijskih ornamentalnih in figuralnih kompozicij, ki gledalcu odpirajo prostor za kontemplacijo in meditacijo. Nejc Franetič - Deso izhaja iz skejterske subkulture in motive za svoja dela črpa iz obskurnih fantazijskih svetov. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo obsesivna predanost abstrahiranju, pozornost do detajla ter fascinacija nad miniaturnimi podobami in stripovskimi karikaturami. Andrej Štular je neutrudni iskalec in zbiralec najdenih podob in materialov. Kos papirja, pisemsko ovojnico ali drug odvržen predmet impulzivno preobrazi v portret ali vizualni zapis trenutnega občutja. Dela Marije Todorović zaznamujejo ponavljajoče se geste, ritmične strukture in izrazita taktilna gostota. S svojo umetniško prakso vzpostavlja vizualno oporo kontinuiteti lastne identitete. Margareta Vidmar in Esox Lucius Ido delujeta kot umetniški dvojec, ki s serijo skulptur iz časopisnega papirja Potniki gostujeta v muzejih in galerijah, klubih, kavarnah, parkih in zasebnih domovih. Njune skulpture vzpostavljajo prostor igre, interakcije in komunikacije, hkrati pa delujejo kot modeli notranjih stanj ter nosilci družbenokritičnega komentarja. Vezenine Ivana Ritzingerja predstavljajo zemljevid miselnih povezav in vpogled v prepleteno čustveno krajino. V njih se ustvarjalni proces kaže kot prostor utehe in svobode.

UMETNIKI 
Bojan Đorđević - Omča (1981–2026, Srbija) je bil po izobrazbi umetnostni zgodovinar. Ustvarjal je od leta 2000 in bil eden od ustanoviteljev kolektiva Mubareć in skupine Art Brut Srbija. V svojih delih si je kot likovni samouk prizadeval destabilizirati in izzivati svet umetnosti ter s tem ustvarjati duhovite in nove pomenske plasti, kar je posebej razvidno v njegovih kolažih. Nasprotno dela, podobna mandalam ali ornamentalnim vzorcem, bolj odražajo kompulzivna stanja, povezana z duševnimi motnjami, ki jih je doživljal. 

Nejc Franetič - Deso (1990, Slovenija) je zaključil šolo za orodjarja v Postojni, nato pa se je izredno vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. S slikanjem in risanjem se ukvarja od leta 2008, svoje delo pa redno predstavlja na razstavah v Sloveniji in tujini. Risbe objavlja v različnih domačih in tujih publikacijah, pojavljajo pa se tudi na naslovnicah cedejev, majicah in kot tatuji. Ustvaril je tudi več stenskih poslikav. Živi in dela v Belskem Vrhu. 

Ivan Ritzinger (1968, Slovenija) je samouk na področju vezenja in šivanja, čeprav se je z osnovami te rokodelske obrti prvič srečal že med šolanjem. S šivanjem in vezenjem se aktivno ukvarja več kot trideset let, ustvarjalni proces nastajanja posameznega dela pa je zahteven in dolgotrajen, saj lahko traja tudi več mesecev. Svoja dela je predstavil na skupinskih razstavah kot član skupine INVart, sekcije Varstveno-delovnega centra Murska Sobota, enota Gornja Radgona, ki jo vodi likovni pedagog Danilo Plohl.

Andrej Štular (1967, Slovenija) je ustvarjalec, aktiven na različnih poljih vizualnih in uprizoritvenih umetnosti: strip, film, fotografija, prostorske postavitve, lutke … Začetki njegovega delovanja segajo v sredino osemdesetih let, ko se je pridružil tedaj živahni kranjski subkulturni sceni. Njegova dela so bila objavljena v številnih stripovskih antologijah, zbornikih in revijah. Izdal je več samostojnih stripovskih albumov ter se predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah in festivalih v Sloveniji in tujini. Živi in dela v Kranju.

Marija Todorović (1989, Srbija/Avstrija) je jazz glasbenica (kitara in vokal), ki je svojo vizualno prakso razvila med okrevanjem po poporodni psihozi. Med delovno terapijo je odkrila tehniko enkavstičnega slikarstva oz. slikanja z vročim voskom. S plastenjem voska in pigmenta ustvarja abstraktne zapise psiholoških stanj. Živi in dela na Dunaju.

Margareta Vidmar in Esox Lucius Ido (Hrvaška) sta kiparska samouka, ki delujeta kot umetniški dvojec in sta predstavnika hrvaške outsiderske umetniške scene. Margareta Vidmar je po hudi prometni nesreči leta 1992 začela slikati in ustvarjati skulpture, pri čemer se posveča vprašanjem identitete ter raziskovanju terapevtske in socialne funkcije umetnosti. Končala je slikarsko šolo Agora, študij na Izobraževalno-rehabilitacijski fakulteti (ERF, Zagreb), specialistični študij psihotravmatologije na Medicinski fakulteti ter se usposobila za izvajalko ekspresivnih terapij. Kot likovna terapevtka deluje v Centru za storitve v skupnosti Mali dom in je avtorica odmevnih inkluzivnih umetniških projektov z marginaliziranimi skupinami. Esox Lucius Ido (Dražen Pavalić) se je po četrt stoletja popotovanja po svetu leta 2012 vrnil na Hrvaško in se pridružil Margareti Vidmar. Esox deluje kot fotograf in igralec ter režiser kratkih filmov. Ukvarja se tudi s potopitvenim ali imerzivnim gledališčem.

KURATORJI 
Saša Bezjak je slikarka, kiparka in pedagoginja, od leta 1993 je realizirala veliko samostojnih in skupinskih razstav ter performansov doma in v tujini. Kot borka za žensko enakopravnost je angažirana tudi na področju dela z ranljivimi skupinami. Motiv njenega ustvarjanja so pogosto tabu teme. Sodobna umetnost in otroška likovna dela jo nenehno inspirirajo, motivirajo za lastno ustvarjanje in neprekinjeno interakcijo z družbo. 

Dušan Dovč raziskuje vizualno umetnost v povezavi z literaturo ter umetniške prakse onkraj institucij in ustvarjalnih središč, outsider art in art brut. Zaposlen je v mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer koordinira ustvarjalni in rezidenčni center Švicarija. 

Amalija Stojsavljević je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in kulturna delavka, ki živi in deluje na Dunaju. Njena praksa se kritično ukvarja z drugostjo, reproduktivnim delom in feminističnimi umetniškimi strategijami, pogosto umeščenimi v postjugoslovanske in migrantske perspektive. Vzporedno deluje tudi na področju outsider arta, pri čemer se osredotoča na vprašanja vidnosti, umetniškega vrednosti in delovanja znotraj ali izven institucionalnih okvirov. Je avtorica knjige Distaff: Contemporary Embroidery in the Former Yugoslav Countries (2025), ki temelji na večletnem kuratorskem raziskovanju in mapira več kot trideset umetnic, umetnikov in kolektivov, ki vezenje uporabljajo kot medij pripovedovanja in odpora.

SPREMLJEVALNI PROGRAM 
Odprtje razstave z vodstvom 
Sobota, 11. julij 2026, 19.00–20.00
Odprtje razstave je bilo del prve edicije Festivala norosti, ki je potekal v Muzeju norosti od 9. do 12. julija 2026.

Ustvarjalna delavnica: Ponavljanje in zgoščevanje
Sobota, 11. julij 2026, 10.00–11.00
Ustvarjalno delavnico na temo »ponavljanja in zgoščevanja« sta vodila sodelujoča umetnika Margareta Vidmar in Esox Lucius Ido. Udeleženci so izdelovali skulpture iz časopisnega papirja in lepilnega traku. 

Norost in ustvarjalnost?, št. 2, okrogla miza 
Sobota, 11. julij 2026, 19.00–20.00
Udeleženke: Margareta Vidmar (umetnica in terapevtka), Sonja Bezjak (vodja Muzeja norosti) in Mila Lazić (Kino Basaglia).
Moderator: Dušan Dovč
Tematiko "norost in ustvarjalnost" smo razprli s treh vidikov: institucije muzeja (Muzej norosti in dediščine, ki jo ohranja), radikalne preobrazbe psihiatrije, kot jo je udejanjil Franco Basaglia in jo nadaljuje z umetniškim delovanjem projekt Kino Basaglia ter umetniške prakse in terapevtskega dela na razstavi sodelujoče umetnice Margarete Vidmar. 

Zaključek razstave
Nedelja, 13. september 2026, ob 11.00
Zaključno vodstvo po razstavi s kuratorjema Sašo Bezjak in Dušanom Dovčem ter umetnikoma Margareto Vidmar in Esoxom Luciusom Ido.

Razstava je bila del prve edicije Festivala norosti, ki je potekal v Muzeju norosti od 9. do 12. julija 2026.